Evropski voditelji so na današnjem zasedanju zagnali nov cikel lizbonske strategije. Evropski svet je potrdil veljavnost integriranih smernic za rast in delovna mesta ter sprejel specifična priporočila državam članicam. Pozval je Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet EU, da se čim prej osredotočijo na izvedbo desetih prioritet iz novega, novega Lizbonskega programa skupnosti.

 

»Lizbonska strategija je evropska strategija za rast in delovna mesta. Gospodarska rast in kvalitetna delovna mesta so porok socialnega napredka in socialne kohezije. Nov cikel lizbonske strategije vzpostavlja boljše ravnotežje med skrbjo za ljudi in okolje na eni strani ter skrbjo za konkurenčno, na znanje oprto tržno gospodarstvo na drugi. Bistveno bolj poudarjena skrb za človeka in za socialne teme, odziv na podnebne spremembe in modernejši pogled na inovativnost in ustvarjalnost so novi poudarki strategije" izpostavlja slovensko predsedstvo EU.

 

Države članice poslej z akcijskimi načrti kot odziv na smernice

Lizbonska strategija deluje, a z reformami moramo zaradi naraščajoče negotovosti v mednarodnem gospodarskem okolju odločno nadaljevati. Zato je poudarek novega cikla lizbonske strategije na implementaciji reform, pri čemer je  potrebno izboljšanje nadzora in lastništva nad lizbonskimi reformami.

 

Evropski svet je potrdil veljavnosti štirih prioritetnih področij lizbonske strategije: (1) skrb za ljudi, (2) skrb za okolje, (3) bolj konkurenčno gospodarstvo ter (4) znanje in inovacije.

 

Skrb za ljudi stopa bolj v ospredje

Evropski svet je pozval k sprejemu nove socialne agende, ki bo odgovarjala na socialne izzive, na demografske spremembe, položaj mladih, pomen izobraževanja, migracij in medkulturnega dialoga. Pozval je tudi k implementaciji načel prožne varnosti na nacionalni ravni, ter natančnim načrtom implementacije načel v nacionalnih razvojnih programih za leto 2008.

 

Evropski svet je napovedal tudi pregled znanj in kompetenc do leta 2020, s čimer bodo identificirane potrebe znotraj EU v naslednjem obdobju. Dal je tudi večji poudarek in poziv zmanjšanju nepismenosti med mladimi ter zmanjšanju osipnikov iz šol.

 

Največji poudarek je na prostem pretoku znanja in ustvarjalnosti

Slovensko predsedstvo EU poudarja tudi, da se bomo v odgovorih na izzive globalizacije zanesli na ustvarjalnost svojih ljudi in na svojo bogato kulturno dediščino. Ključno pri tem pa bo povečevati vlaganja v raziskave, razvoj in izobraževanje ter ohranjati talente v Evropi.

 

 

Evropski svet se zavzema za uveljavitev t.i. 5. svoboščine, ki pomeni prosti pretok znanja, in uvaja ukrepe za izboljšanje mobilnosti raziskovalcev, študentov in univerzitetnega osebja. Znanstvena e-infrastruktura in raba hitrega interneta se morata znatno okrepiti, tako naj bi imele do leta 2010 vse šole dostop do hitrega interneta. Pomembna bo široko zasnovana inovacijska strategija in okrepitev EU trga tveganega kapitala za financiranje inovativnih malih in srednjih podjetij 

 

Pomen malih podjetij in enotnega trga za evropsko konkurenčnost

Velik poudarek je tudi na pomenu malih in srednjih podjetij, posebej inovativnih, in sicer s spodbudami v fazi rasti in z različnimi oblikami financiranja. Potrebno je tudi nadaljevati z zmanjšanjem administrativnih bremen. Evropski svet je tudi ponovno pozval k čimprejšnji implementaciji direktive o storitvah.

Enotni trg ostaja eden ključnih pogojev za konkurenčnost EU v globalnem svetu. Evropski svet je pozval k letnem spremljanju uresničevanja enotnega trga. Podal je tudi nadaljnje usmeritve zunanje dimenzije lizbonske strategije. Pozdravlja napoved letnega pregleda dostopa na tuje trge ter identificiranje držav in trgov, kjer omejitve obstajajo.

 

Poleg sklepov po posameznih prioritetnih področij je Evropski svet je tudi pozval k nadaljnjemu razvoju metodologije za nadzor in implementacijo reform. Ravno tako je Evropski svet dal nekaj poudarkov, in sicer pomen ekonomske, teritorialne in socialne kohezije, ter poudarek na pomenu makroekonomske stabilnosti v okviru Pakta stabilnost in rasti.

 

Evropski svet je še pozval Evropsko komisijo in lizbonske koordinatorje k čim prejšnjem pogovoru o novem okviru po letu 2010, saj so reforme potrebne tudi po tem obdobju.