Danes je na Službi Vlade RS za razvoj potekala 2. seja Sveta za konkurenčnost, na kateri so njegovi člani obravnavali predloge za vodje in člane razvojnih skupin ter izhodišča za delo delovnih razvojnih skupin. Te skupine so strokovna telesa sveta in bodo na podlagi izhodišč pripravile sektorske strateške razvojne načrte. Ti bodo združeni v krovni dokument, ki bo celovito ciljno usmerjal raziskave in razvoj v Sloveniji.

 

Vodje in člane sektorskih in horizontalnih razvojnih skupin imenuje predsednik Sveta za konkurenčnost na podlagi predlogov, prejetih s strani pristojnih ministrstev, izvajalskih institucij (ARRS; TIA; SPS; JAPTI ipd.), s strani tehnoloških platform oziroma drugih oblik povezovanja podjetij ter s strani predstavnikov strokovne javnosti. Na Službi Vlade RS za razvoj smo prejeli več kot 250 predlogov za imenovanje članov razvojnih skupin.

 

Na današnji seji sveta so bili tako predlagani vodje za sedem sektorskih in tri horizontalne razvojne skupine. Razvojno skupino za življenje in zdravje bo vodil prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani, ki je eden vodilnih strokovnjakov za razvoj biogenerikov, je avtor stotih znanstvenih publikacij in več kot devetsto citatov, prejel pa je tudi Zoisovo priznanje za raziskovalne dosežke. Razvojno skupino za informacijske in komunikacijske tehnologije bo vodil Andrej Mertelj iz podjetja Datalab tehnologije, d. d., Ljubljana, odgovoren za strateški razvoj izdelkov. Je tudi predsednik Sekcije slovenskih proizvajalcev programske opreme v ZIT na GZS, član skupine za pripravo IT ob prehodu na EUR pri GZS. Razvojno skupino za materiale in nanotehnologije bo vodila prof. dr. Marija Kosec z Instituta Jožef Stefan, ki je nosilka več kot štiridesetih pogodb z industrijo in slovenskega dela petnajstih projektov EU OP. Je tudi Ambasadorka znanosti Republike Slovenije za leto 2003, prejemnica Zoisove nagrade za vrhunske dosežke v znanosti 2007, članica World Academy of Ceramics in predsednica IAS pri Inženirski akademiji Slovenije. Razvojno skupino za okolje in gradbeništvo bo vodil prof. dr. Roko Žarnić s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani, ki je tudi ustanovitelj in koordinator Slovenske gradbene tehnološke platforme in član vodstva Evropske gradbene tehnološke platforme (ECTP). Razvojno skupino za energetiko in trajnostne vire energije bo vodila Tanja Mohorič iz podjetja Hidria, d. o. o., ki ima bogate izkušnje v industriji klimatizacije, gretja in hlajenja v avtomobilski industriji, sodeluje z najkompetentnejšimi evropskimi raziskovalnimi organizacijami na področju avtomobilske industrije in obnovljivih virov energije ter vodi področje za inovacijsko kulturo in evropske projekte v korporaciji Hidria. Razvojno skupino za vozila, transport in logistiko bo vodil Dušan Bušen, vodja GIZ ACS slovenskega avtomobilskega grozda, ki je s svojim dosedanjim delom kot projektni vodja v razvojnem oddelku Iskre Avtoelektrike in večletnim vodenjem Slovenskega avtomobilskega grozda pokazal, da ima poleg strokovnih znanj tudi izrazite vodstvene sposobnosti. S svojo jasno vizijo in identificiranimi razvojnimi trendi na področju avtomobilske industrije je zaslužen za uspešen razvoj ACS. Bil je tudi manager leta Europe Innova Cluster Manager 2006. Razvojno skupino za procesno tehnologijo bo vodil dr. Zdravko Kravanja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Mariboru, ki se ukvarja z raziskovanjem na področju kemijskega inženirstva in optimizacijo procesov.

 

Vodje so dobile tudi tri horizontalne razvojne skupine, ki zadevajo vsa prej našteta področja. Razvojno skupino za poslovno – finančno okolje bo vodil Blaž Kos iz združenja Poslovni angeli Slovenije z obsežnimi izkušnjami na področju rizičnega financiranja in delovanja v okviru Univerzitetnega inkubatorja Ljubljana, sodeloval je pri vzpostavitvi prvega formalnega kluba poslovnih angelov v Sloveniji, katerega poslovni sekretar je danes. Razvojno skupino za kreativne industrije bo vodil Miha Klinar iz podjetja Gigodesign, d. o. o., ki je aktivni promotor oblikovanja v Sloveniji in dobitnik nagrad za oblikovanje izdelkov, kot na primer Red dot design award 2007, zlata medalja BIO; nagrada Piranesi. Razvojno skupino za organiziranost javnih razvojno -raziskovalnih in izobraževalnih institucij pa bo vodil predsednik SAZU prof. dr. Boštjan  Žekš.

 

Vloga Sveta za konkurenčnost je zapolniti vrzel in izboljšati horizontalno koordinacijo med različnimi sektorskimi politikami, ki jih izvajajo ministrstva, ter okrepiti povezanost med gospodarstvom in institucijami znanja. S svojimi aktivnostmi bo Svet zagotovil ciljno usmerjenost financiranja v raziskovalnih in razvojnih politikah. Sredstva se bodo tako koncentrirala na najbolj propulzivnih in perspektivnih področjih za Slovenijo.

 

Na seji so se člani Sveta seznanili tudi z vsebinskimi izhodišči za delo v razvojnih skupinah:

 

Razvojne skupine in njihove vsebinske usmeritve:

 

1. Razvojna skupina za življenje in zdravje 

• Biomedicinske raziskave in raziskave možganov ter nevrološke raziskave,
• Farmacevtske raziskave,
• Bioindustrijski proizvodi (celice, proteini, encimi itd.),
• Raziskave, vezane na prehranjevanje, in zdrava hrana,
• IKT v podporo promociji javnega zdravja in razvoj ''telecare'' tehnologij – IKT storitve za paciente, med zdravstvenimi institucijami in rešitve na področju plačila storitev,
• Razvoj merilnih metod in diagnostike,
• Razvoj naprav in instrumentov, uporabnih v medicini (prenosne merilne naprave, laserji itd.).

 

2. Razvojna skupina za IKT 

• Komunikacijske tehnologije,
• Telekomunikacije,
• Razvoj novih storitev -  konverzija medijev in tehnologij,
• Digitalna informacijska infrastruktura v družbi (digitalizacija vsebin),
• Software industrija – pomen zanesljivosti,
• Bioinformacijske tehnologije,
• Pojav hibridnih medijev (kombiniranje elektronskih medijev in proizvodih, temelječih na vlaknih),
• Orodja za učenje temelječa na IKT,
• Razvoj testnih platform (living lab),
• Geoinformatika in GPS.

 

3. Razvojna skupina za materiale in nanotehnologije 

• Tiskana elektronika (printed electronics – kombinacija elektronike in papirja),
• Biomimemtrični materiali,
• Novi ogljični materiali (kot nadomestilo elektronike temelječe na siliciju, ogljikove nanonožice),
• Uporaba novih materialov v zdravstvu,
• Razvoj fotonskih materialov,
• Razvoj elektronskih materialov,
• Biomateriali in bioaktvni materiali,
• Sinteza polimerov,
• Nove tehnike površin (pomen nanotehnologij),
• Tekstil (predvsem zaščitni tekstil za osebno uporabo, za tehnično uporabo, pametne tekstilije),
• Stroškovno učinkovita, okolju prijazna proizvodnja jekla.

 

4. Razvojna skupina za okolje in gradbeništvo 

• Geoinformatika,
• Okoljski vidiki zgradb in koristi za uporabnike (učinkovite električne naprave in grelni sistemi, kakovost zraka v prostorih),
• Gradbeni materiali,
• Voda in sistemi čiščenja vod,
• Razvoj bioproizvodnje (pomen bio-plastike, bio-lubrikantov),
• Učinkovita uporaba in recikliranje surovin (pomen trajnostne proizvodnje in potrošnje vseh surovin, ki jih proizvajamo),
• Ekološka učinkovitost procesov (koncept biorafinerij).

 

5. Razvojna skupina za energetiko in trajnostne vire energije 

• Zanesljivost oskrbe in operativna varnost delovanja,
• Specializirana in učinkovita uporaba lesa, biomase in drugih obnovljivih naravnih virov ter proizvodne tehnologije biomase,
• Izboljšanje energetske učinkovitosti,
• Novi energetski proizvodni sistemi in njihova integracija,
• Pametni senzorji in nove tehnologije pretvorbe energije in shranjevanja (gorivne celice, termalna energija, sončna energija),
• Mobilne in distribucijske tehnologije kot podlaga za energetske in okoljske storitve (npr. oblikovanje virtualnih energetskih podjetij).

 

6. Razvojna skupina za promet, vozila in transport 

• Mobilnost, elektronsko poslovanje, sledenje, informacije (Geoinformatika in GPS),
• Ekologija, okolje (vplivi na okolje, razgradnja in recikliranje, avtomobilska industrija plovil in opreme),
• Energija (novi koncepti),
• Materiali in proizvodni procesi,
• Logistika.

 

7. Razvojna skupina za procesno tehnologijo 

• Proizvodna informatika,
• Vodenje kompleksnih sistemov in procesov,
• Odkrivanje napak in kontrola kvalitete,
• Podpora logističnim procesom v proizvodnih podjetjih,
• Tehnologije za povečanje kakovosti bivanja in zmanjševanje onesnaženosti okolja,
• Avtomatizacija strojev in naprav,
• Tehnologije za razvoj novih orodij (orodjarstvo) in mehatronika,
• Tehnologije, ki omogočajo razvoj novih gradnikov za sisteme vodenja.

 

8. Razvojna skupina za poslovno finančno področje 

• Učinkovita uprava (odprava administrativnih ovir, ustanavljanje gospodarskih družb) in poslovna odličnost,
• Ukrepi v podporo podjetništvu:
• prenos znanja – centri za prenos tehnologij (pisarne), inkubatorji, tehnološki parki,
• medijska promocija podjetništva,
• ukrepi za izboljšanje dostopa podjetij do finančnih virov (zlasti SME) – 4F (rdeč), poslovni angeli (moder), skladi tveganega kapitala (zelen), državni denar in denar bank (bel) – poglobitev finančnega sektorja.

 

9. Razvojna skupina za kreativne industrije 

• Oblikovanje (industrijsko, grafično, notranje itd.) – pomemben element konkurenčnosti – promocija in povečanje prepoznavnosti oblikovanja v Sloveniji,
• Arhitektura – inovativni pristopi, vpliv na okolje, novi materiali in estetski vidik umeščenosti v prostor (kakovostno bivalno okolje, pomen pri turizmu),
• Tržno komuniciranje in blagovne znamke (tržno pozicioniranje – prepoznavnost in blagovne znamke – nacionalni vidik/vidik podjetij (leta 2009 bo Slovenija postala polnoletna - prepoznavnost Slovenije kot blagovne znamke. Prepoznavnost in pomen blagovnih znamk slovenskih podjetij).

 

 

10. Razvojna skupina za organiziranost javnih raziskovalnih in visokošolskih organizacij 

 

• Visokošolski in raziskovalni prostor: podjetnost, odprtost, odličnost,
• Financiranje JRO in visokošolskih institucij,
• Ustanovitev spin-off podjetij in opredelitev statusa raziskovalcev, zaščita intelektualne lastnine in njeno izkoriščanje,
• Dolgoročni kadrovski potenciali in potrebe: gospodarstvo – visoko šolstvo