REFORME NA EKONOMSKEM PODROČJU:

Hitrejša gospodarska rast in s tem doseganje višje ravni razvitosti ob sočasni socialni vzdržnosti  je ključen cilj, ki ga zasledujejo ukrepi reform na ekonomskem področju. V prvi fazi je bila izvedena korekcija (sprememba?) davčnega sistema, ki v letu 2007 že vpliva na gospodarstvo v smislu večje enostavnosti in preglednosti pri poslovanju. Razbremenitev gospodarstva se za zdaj najbolj jasno kaže pri zniževanju davka na izplačane plače. S sprejetjem Proračuna RS za leti 2007 in 2008 je vlada znižala javnofinančne odhodke za približno polovico zneska, predvidenega v izhodiščnem predlogu, prav tako pa je izvedla del prestrukturiranja odhodkov v smeri izdatkov, povezanih z raziskavami in razvojem. Hkrati se povečujejo tudi sredstva, namenjena aktivni politiki zaposlovanja, kar podpira reformne ukrepe na področju socialne politike. Razvojno naravnanost javnih financ pa kažejo tudi sprejete rešitve na področju ureditve javno-zasebnega partnerstva. V letu 2007 se je pospešil proces privatizacije večjih gospodarskih družb. Sprejeti so privatizacijski načrti posameznih velikih gospodarskih družb, nadaljuje se proces privatizacije s postopno prodajo državnih deležev v manjših in srednjih podjetjih. Med drugim  je bila sprejeta strategija za privatizacijo elektroenergetskega sektorja.

Sprejeta zakonodaja s področja pravosodja daje podlage za učinkovitejše delo pravosodnih organov in za hitrejše izvajanje pravosodnih in upravnih postopkov. Sprejeti predpisi s področja pravosodja sicer nimajo neposrednega vpliva na ekonomske reforme oziroma na povečanje konkurenčnosti, vendar je zelo pomemben njihov posredni vpliv – preko povečane pravne varnosti, kar ima nedvomno pozitiven vpliv na konkurenčnost saj omogoča večjo varnost, hitrost in posledično tudi obseg  poslovnih aktivnosti subjektov.

Prav tako so bili sprejeti predpisi in ukrepi na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti ter tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij kot tudi predpisi, ki opredeljujejo delovanje gospodarskih družb. Izpostaviti gre zlasti Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013, ki predstavlja operacionalizacijo strateških dokumentov na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. Program ukrepov temelji na štirih osnovnih stebrih (poglavjih), ki so med seboj povezani v celoto: (1) spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja, (2) znanje za gospodarstvo, (3) razvoj in inovacije v gospodarstvu, (4) Finančni mehanizmi.

Ukrepi prvega poglavja so usmerjeni v promocijo podjetništva in izobraževanja za podjetništvo z namenom izboljšanja podjetniške kulture v Sloveniji in povečanja poznavanja ter koriščenja podpornih storitev za potencialne podjetnike in že delujoča podjetja. Pomembna komponenta ukrepov je razvoj učinkovitega in transparentnega podpornega okolja. Ukrepi podpornega okolja so razdeljeni v podporo delovanja sistema Vse na enem mestu (v nadaljevanju VEM), vavčerskemu svetovanju in usposabljanju, Evro info centrom (v nadaljevanju EIC) in posebnim ciljnim skupinam (ženske, podjetniki na podeželju, socialno podjetništvo).

<h4><h4>Drugo poglavje je namenjeno krepitvi notranjih sposobnosti podjetij za intenzivnejši, na znanju temelječ razvoj, predvsem na področju tehnologij, kar bo omogočilo slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa MSP, obvladovanje vse hitrejšega tehnološkega napredka kot glavnega elementa pri povečevanju konkurenčnosti v globalnem prostoru. Ukrepi drugega poglavja so usmerjeni v krepitev ustreznih človeških virov za potrebe gospodarstva s stimuliranjem povečevanja deleža vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu, s prioritetnim razvijanjem naravoslovno-tehničnih znanj, s spodbujanjem mednarodne mobilnosti ustreznih kadrov kot tudi spodbujanjem mobilnosti razvojnih kadrov iz institucij znanja v gospodarstvo ter iz velikih podjetij v mala in srednje velika podjetja. </h4>

Četrto poglavje je usmerjeno v ukrepe finančnih podpor malim in srednje velikim podjetjem z lastniškimi in dolžniškimi viri. Tvegani kapital se bo zagotavljal preko skladov tveganega kapitala kot obliki lastniškega financiranja v okviru javno-zasebnega-partnerstva. Ukrepi četrtega poglavja se usmerjajo tudi v jamstveno pomoč in pomoč z dolžniškimi viri, kot so garancije, krediti in leasing. V povezavi s tem lahko omenimo na Vladi sprejet zakon o družbah tveganega kapitala, medtem ko so v pripravi spremembe zakona o podpornem okolju za podjetništvo, ki bo opredelil podjetniško, inovativno in finančno okolje za delovanje podjetij, zlasti malih in srednjih, ki predstavljajo najpomembnejši segment slovenskega gospodarstva.

Za izboljšanje položaja na področju tujih neposrednih investicij in spodbujanje nadaljnje internacionalizacije slovenskih podjetij jr bil sprejet Zakon o spodbujanju neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij – ki določa cilje, dejavnosti in ukrepe ter organizacijo države na področjih spodbujanja vhodnih neposrednih tujih investicij in internacionalizacije podjetij v Republiki Sloveniji. V Zakonu je opredeljena možnost, da lahko agencija, pristojna za spodbujanje tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij, ob predhodnem soglasju vlade odpre ali zapre svoje predstavništvo v tujini. Glavne aktivnosti predstavništev so:  nudenje pomoči, predvsem malim in srednjim podjetjem, ki potrebujejo podporo pri internacionalizaciji njihovega poslovanja ter privabljanje tujih potencialnih investitorjev v Slovenijo. Na podlagi zakona je bila sprejeta Uredba o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije – katere cilj dodeljevanja finančnih spodbud je privabiti tuje investitorje k investiranju na območju RS z namenom zagotavljanja novih delovnih mest, predvsem v panogah z višjo dodano vrednostjo, k prenosu novih znanj in tehnologij, z namenom skladnejšega regionalnega razvoja ter povečanja sinergičnih učinkov povezovanja tujih investitorjev s slovenskimi podjetji, predvsem na področju dobav tujim investitorjem in izmenjave znanj in tehnologij. Na osnovi Zakona in Uredbe so bila v letu 2006 odprta štiri predstavništva agencije v tujini (natančneje predstavništva slovenskega gospodarstva JAPTI) in sicer v Milanu, Düsseldorfu, v Istanbulu in v Bukarešti, V l. 2007 je predvidena otvoritev še štirih predstavništev, predvidoma v Savdski Arabiji, Ukrajini, Argentini ali Braziliji in Kitajski.

Izvajale so se tudi aktivnosti na področju odprave administrativnih ovir, ki zmanjšujejo stroške podjetjem, pri čemer je potrebno izpostaviti vlogo projekta e-VEM, ki je že namenjen za ustanovitev pravnega subjekta samostojnega podjetnika, v l. 2007 pa bo namenjen tudi ustanovitvi gospodarskih družb (d.o.o. in d.n.o.). Podani so tudi pogoji za izboljšanje delovanja trga nepremičnin s sprejemom zakonodaje s tega področja.

Prav tako ne gre pozabiti, da naj bi k večji konkurenčnosti, uspešnejšemu koriščenju evropskih sredstev in dolgoročnemu gospodarskemu razvoju prispeval tudi sprejem in izvajanje Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki podaja ambiciozno in koncentrirano načrtovanje investicij z večsektorskimi učinki ter daje posebno težo t.i. velikim osrednjim projektom in je zato ključnega pomena za hitrejši gospodarski zagon in uresničenje gospodarskih razvojnih ciljev. Prednostni projekti imajo vizijo, multiplikativno prinašajo boljše poslovno okolje ter ustvarjajo možnosti za rast in razvoj.

Večina ekonomskih reform poteka skladno s časovnico, pri čemer so bili nekateri ukrepi sprejeti v obsegu, ki ni bil v celoti skladen z izhodiščnim predlogom iz Okvira gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. V to skupino ukrepov spadajo ključne ekonomske reforme, namenjene razbremenitvi gospodarstva, in sicer prestrukturiranje in zmanjšanje javnofinančnih odhodkov ter davčna reforma, kot tudi ukrepi na področju spodbujanja tehnološkega razvoja v povezavi z javno agencijo za tehnološki razvoj.

REFORME NA SOCIALNEM PODROČJU:

Reforme s področja sociale neposredno uresničujejo cilje, predvsem prioritete moderne socialne in učinkovite cenejše države in posredno ostalih prioritet Strategije razvoja Slovenije. Namen reform na področju trga dela in sistemov socialne zaščite je ustvariti okolje, ki bo ljudi spodbujalo k aktivnosti, v katerem bodo delo lažje in hitreje našli in v katerem bodo uživali primerno raven socialne zaščite, hkrati pa bodo sistemi oblikovani tako, da bodo omogočali hitrejše prilagajanja pravnih subjektov spremembam v gospodarskem okolju, omogočali konkurenčnost gospodarstva in dolgoročno vzdržnost sistemov socialne zaščite. Reforme na tem področju so naravnane na štiri med seboj povezana področja in naj bi zagotovile bolj prilagodljiv trg dela in večjo zaposlenost, bolj pravičen in motivacijski sistem socialnih transferjev, spremembe in dopolnitve pokojninskega sistema ter bolj kakovostno in učinkovito zdravstvo.

Čeprav izvajanje ukrepov s področja socialnih reform ne poteka povsem v skladu s časovnim načrtom in na določenih področij odstopa od predvidenih sprememb je pa na splošno možno oceniti, da je bilo do sedaj doseženih kar nekaj pozitivnih rezultatov. V okviru reform so že sprejete spremembe zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti in zaposlovanju in zakona o socialnem varstvu, ki so zaostrile pogoje prejemanja pomoči in bodo spodbudila večjo aktivnost prejemnikov. Na področju šolstva se je spremenil zakon o poklicnem izobraževanju in nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki bosta omogočilo več neformalnega priznavanja znanja, prehodov med področij in praktičnega usposabljanja. Posebej je potrebno izpostaviti tudi zakon o štipendijah, ki je trenutno v postopku sprejemanja v Državnem zboru in predvideva spodbude za podeljevanje štipendij od delodajalcev, prav tako pa poenostavlja sistem republiških štipendij.  Spremembe zakona o preprečevanju dela na črno predstavljajo pomembno novost t.i. institut »male zaposlitve«, ki bo po eni strani omogočila, da bo zaposlitev na črno manj, hkrati pa bodo ljudje lahko določena dela, za katera delodajalci do sedaj niso zaposlovali opravljali v obliki posebnega pogodbenega razmerja in bodo iz tega naslova tudi socialno zavarovani. Pri posodabljanju aktivne politike zaposlovanja se je upoštevalo napotilo in izhodišče za pripravo reform trga dela in politike zaposlovanja se je zato predlagalo, da se konceptualna in izvedbena politika zaposlovanja razume predvsem kot medsektorska politika, ki se dopolnjuje s Programom APZ kot naborom horizontalnih ukrepov in posebnih pristopov (projektov) za neposredno interveniranje na trg dela. Tako konceptualno in pojmovno razmejevanje je potrebno zaradi zagotavljanja jasnosti in enotnega razumevanja vloge in pomena različnih politik in njihovih odgovornih nosilcev za doseganje ciljev na področju zaposlovanja in za racionalno trošenje finančnih sredstev. Zraven uvedbe novega koncepta je cilj okvira reform preseči tudi druge dosedanje slabosti politike zaposlovanja, kot so preveliko število in razdrobljenost različnih ukrepov, premajhna selektivnost in natančnost pri opredelitvi ciljnih skupin in njihovo prekrivanje ter izjemno zapletene izvedbene sheme (navodila, postopki, dokumentacija …) za izvajanje posamičnih programov oz. ukrepov in s tem izjemno zapleteno ter drago administriranje njihovega izvajanja. Bistveno premalo pozornosti pa se je posvečalo tudi vprašanju potreb (regionalne in lokalne potrebe, povezovanje z delodajalci) in absorbcijske sposobnosti.

V okviru ukrepov za bolj prilagodljiv trg dela je posebej izpostavljena pomembna vloga Zavoda RS za zaposlovanje. Moderniziran Zavod RS za zaposlovanje se bo osredotočil na njegovo osnovno dejavnost, na učinkovito posredovanje zaposlitev. Pri tem imajo ključno vlogo zaposlitveni svetovalci. Predvsem pa so njihova usposobljenost, pristojnost, motivacija in čas, ki ga lahko posveti obravnavi ene brezposelne osebe ključne za uspešnost dela javnih uradov za delo. Če bomo pogojevali  pravico brezposelne osebe do denarne pomoči na njihovo dokazano aktivnost in zasledovali čim hitrejšo ponovno zaposlitev brezposelne osebe, bodo morali biti stiki med svetovalci in brezposelnimi pogostejši. S tega vidika se preveliko število brezposelnih na svetovalca odraža v slabšem delu z brezposelnimi in pogostejšimi prehodi v dolgotrajno brezposelnost.

Poenotenje načinov usklajevanja socialnih transferjev je bilo realizirano s pripravo in sprejemom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji konec oktobra 2006. Zakon zajema vse vrste socialnih transferjev, ki naj bi se v bodoče usklajevali enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin, razen pokojnin, za katere še naprej velja sistem usklajevanja z rastjo plač. Pripravljen je tudi pomemben Zakon o pogojih in postopkih za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki je namenjen izvrševanju reforme socialnih transferjev. Zakon ureja socialne transferje, ki so odvisni od materialnega položaja. V letu 2006 so se že pokazali tudi prvi rezultati izvajanja Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki so pripomogli k večji aktivnosti invalidov. 

Čeprav gre pri mnogih ukrepih na socialnem področju predvsem za spreminjanje pravnih okvirjev, pa imajo enako težo tudi finančno zahtevnejši ukrepi, s katerimi država omogoča ljudem večjo prilagodljivost spreminjajočim se zahtevam delodajalcev na trgu dela. Prvo mesto med ukrepi na tem področju imajo vlaganja v razvoj sposobnosti in znanj ljudi z vseživljenjskim učenjem in s povezovanjem izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Večja usposobljenost vodi v večjo zaposljivost (učinkovitejša aktivna politika zaposlovanja in več vključevanja v vseživljenjsko učenje), ki je ob spremembah regulacije za fleksibilnejši trg dela ključna za varnost zaposlitve. Temu je namenjen ukrep oblikovanja sklada za razvoj kadrov in štipendiranje.

Za uresničitev nekaterih reformnih ukrepov bo zaradi njihove zahtevnosti potrebno več časa od prvotno predvidnega, postopek priprave pa podaljšujejo tudi dolgotrajna usklajevanja s socialnimi partnerji. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da bodo na podlagi usklajevanja s socialnimi partnerji in upoštevanja predlogov strokovne javnosti rešitve delno odstopale od prvotno predlaganih. Največji zastoji so na področjih prilagoditve sistemov zdravstva in pokojninskega zavarovanja. Zamik glede na prvotna predvidevanja je tudi pri uvajanju sprememb na trgu dela, do njega pa prihaja predvsem zaradi  potrebe po usklajevanju s socialnimi partnerji. V ta namen je vzporedno z reformami spremembami pomembno, da ponovno identificiramo vzroke, probleme in izzive, ki jih je potrebno preseči ter opredelimo vloge posameznih partnerjev – policy makerjev. (države z več letno tradicijo partnerstva so uspešnejše) – nadaljnje spremembe so nujne.

Hitrejša gospodarska rast in ustvarjanje več in bolj kakovostnih delovnih mest so temeljni izzivi pred nami, ki jo bomo dosegali z nadaljevanjem reform, kjer jih še nismo zaključili in konkretno izvedbo že izpeljanih sprememb. V ta namen se je potrebno osredotočiti na področju sociale na nadaljnjo iskanje konsenzov za prilagodljivejši trga dela (delovno pravna zakonodaja), nadaljnji razvoj politike zaposlovanja (aktivna politika zaposlovanja in sistem zavarovanja za primer brezposelnosti), modernizacije zavoda za zaposlovanja, kakovostno in učinkovito politiko vseživljenjskega učenja, pripravo in izvedbo strategije aktivnega staranja in novo strategijo na področju ekonomskih migracij. Dodatno pa je potrebno urediti pokojninski sistem, izpeljati načrte pri novem sistemu socialnih transferjev, dolgotrajne oskrbe, zdravstva in projekta e-sociala.