Na pobudo Službe Vlade RS za razvoj je Vlada RS 24. januarja 2008 ustanovila Svet Vlade RS za konkurenčnost.
Delovanje Sveta je usmerjeno predvsem v oblikovanje in usklajeno izvajanje horizontalnih in sektorskih politik z iskanjem sinergij za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij in gospodarstva ter v izbor ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja znotraj prednostnih vsebin, opredeljenih v strateških dokumentih države.
Svet vodi razvojni minister dr. Žiga Turk, sestavljajo pa ga predstavniki pristojnih ministrstev, predstavniki podjetij, strokovne javnosti, zbornic in združenj.
V slovenskem gospodarstvu so nujni premiki oziroma spremembe v smeri povečanega investiranja v raziskave in razvoj na področjih, ki pomembno prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in ustvarjanju dodane vrednosti v nacionalnem gospodarstvu. Poleg obstoječih strateških dokumentov je potrebno ustvariti mehanizme in metodologijo, na podlagi katerih bodo oblikovani natančnejši programi v okviru posameznih prednostnih področij.
Spodbujanje konkurenčnosti zajema številne vidike, kot so znanost, tehnološki razvoj, inovativnost, podjetništvo, internacionalizacija, financiranje, zato gre pri organizaciji tehnološko razvojnega podsistema z vključenostjo številnih institucij, tako ministrstev, javnih agencij, javnih skladov, za medministrsko problematiko, ki potrebuje celovito strateško obravnavo.
Cilji Sveta za konkurenčnost so:
- izboljšati sodelovanje med gospodarstvom, institucijami znanja in vlado na področju oblikovanja in izvajanja politik spodbujanja tehnološkega razvoja;
- pospešiti tehnološki razvoj v Sloveniji z izborom ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja znotraj prednostnih vsebin, opredeljenih v strateških dokumentih države, na katera se bodo koncentrirala finančna sredstva, ter iskanje sinergij med izbranimi ožjimi področji;
- s koncentracijo javnih in zasebnih sredstev na prednostnih področij povečati delež sredstev, namenjenih raziskavam in tehnološkemu razvoju, kot delež BDP in njihovo učinkovitost.
Poleg Sveta za konkurenčnost so ustanovljene sektorske in horizontalne razvojne skupine.
- razvojna skupina za življenje in zdravje,
- razvojna skupina za informacijske in komunikacijske tehnologije,
- razvojna skupina za materiale in nanotehnologije,
- razvojna skupina za okolje in gradbeništvo,
- razvojna skupina za energetiko in trajnostne vire energije,
- razvojna skupina za vozila, transport in logistiko,
- razvojna skupina za procesno tehnologijo,
Horizontalne Razvojne skupine, ki zadevajo vsa prej našteta področja:
- razvojna skupina za poslovno – finančno okolje,
- razvojna skupina za kreativne industrije,
- razvojna skupina za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij.
Naloge sektorskih razvojnih skupin je oblikovanje programov na specifičnih področjih, na katera se bodo koncentrirala javna sredstva. Učinki oblikovanih sektorskih programov na specifičnih področjih in koncentriranega financiranja se bodo odrazili v razvoju področij, ki ustvarjajo in proizvajajo izdelke oziroma storitve z visoko dodano vrednostjo. To bo vplivalo na izboljšanje strukture gospodarstva s povečevanjem deleža izdelkov in storitev, temelječih na znanju, ter k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in h krepitvi družbe znanja.
Z oblikovanimi sektorskimi razvojnimi programi na specifičnih področjih bomo tako dobili nabor sektorskih razvojnih programov, s povezovanjem med temi programi in iskanji sinergij pa bomo lahko oblikovali celovit program tehnološkega razvoja z jasno opredeljenimi razvojnimi prednostmi. Oblikovanje sektorskih razvojnih programov bo tudi v pomoč podjetjem, vključenim v tehnološke platforme ali v druge oblike povezovanja, ter pri sodelovanju v evropskih projektih, na primer znotraj 7. okvirnega programa.
|
