Slovenija se je v mednarodnih primerjavah konkurenčnosti v letu 2007 po metodologiji IMD, ki spremlja kratkoročno investicijsko, lokacijsko privlačnost države, uvrstila na 40. mesto, pred njo se uvrščajo tako najbolj razvite države, kot tudi države, ki so s Slovenijo sočasno vstopile v EU (Estonija, Litva, Češka, Slovaška, Madžarska), po metodologiji WEF (2006-2007), ki spremlja razvojne politike in strategije, pa se je Slovenija uvrstila na 33. mesto, od novih držav članic je bolje od Slovenije uvrščena le Estonija.
Po analizah Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) so poglavitne slabosti slovenske konkurenčnosti predvsem nizek priliv tujih neposrednih investicij, tehnološko sodelovanje med podjetji, nizek delež visokotehnološkega izvoza, nezadostno financiranje tehnološkega razvoja. Po študiji IMD so poglavitni izzivi med drugim internacionalizacija malih in srednjih podjetij, izboljšanje financiranja malih in srednjih podjetij ter novo nastalih podjetij ter izboljšanje sodelovanja med raziskovalno-razvojnimi institucijami in podjetji.
Za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij je bistvenega pomena ustrezno oblikovano spodbudno inovacijsko okolje. Kot ugotavljajo mednarodne analize (npr. European Innovation Progress report 2006, Trendchart) Slovenija neprestano išče najboljšo institucionalno ureditev na področju spodbujanja raziskav in razvoja, inovacij in tehnološkega razvoja. Kot ugotavlja ista študija ima Slovenija kompleksen inovacijski podporni sistem, z večjim številom podpornih institucij, ki spodbujajo inovacije v poslovnem sektorju, obstoječa institucionalna ureditev pa naj bi bila premalo izkoriščena. Prav tako študija European Innovation Scoreboard 2006 ugotavlja, da je učinkovitost slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema šibka. Učinkovitost nacionalnega inovacijskega sistema je merjena kot razmerje med vložki v inovacijsko aktivnost (14 kazalnikov na področju izobraževanja, vlaganj v znanje in inovacije) in rezultati inovacijske aktivnosti (10 kazalnikov, ki zajemajo prodajo novih proizvodov in storitev, zaposlovanje v visokotehnoloških sektorjih, število patentov itd.).
Tudi poročilo Evropske komisije o izvajanju nacionalnega programa reform za rast in delovna mesta, ki sodi v okvir Lizbonske strategije in je predstavljena v nadaljevanju, za leto 2007 izpostavlja, da mora Slovenija oblikovati učinkovito strategijo na področju raziskav in inovacij in zagotoviti njeno učinkovito izvajanje.
Povezava:
ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/european-dimension-200712-annual-progress-report/200712-annual-progress-report-SL_en.pdf
Vabimo vas, da preberete tudi naslednje študije:
|
