Lizbonska strategija in Strategija razvoja Slovenije

Lizbonska strategija je bila sprejeta marca 2000 na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni, po kateri se tudi imenuje. Strateški cilj, ki ga opredeljuje Lizbonska strategija, je, da do leta 2010 Evropska unija postane ''najbolj konkurenčno in najbolj dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki je zmožno trajnostnega razvoja z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo''. Lizbonska strategija je bila leto kasneje dopolnjena z zaključki Evropskega sveta v Göteborgu junija 2001, ki je določil strategijo trajnostnega razvoja.

Lizbonska strategija temelji na štirih stebrih:

1. steber: raziskave in razvoj za povečanje potenciala EU gospodarstva,
2. steber: razvoj konkurenčnega EU gospodarstva,
3. steber: prilagajanje socialnega modela sodobnemu konkurenčnemu gospodarstvu,
4. steber: energetika in klimatske spremembe.

Strategija razvoja Slovenije (SRS) opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter ima, v primerjavi z Lizbonsko strategijo, pet razvojnih prioritet z opredeljenimi akcijskimi načrti:

1. konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast,
2. učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in  kakovostna delovna mesta,
3. učinkovita in cenejša država,
4. moderna socialna država in večja zaposlenost,
5. povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.

Za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so pomembni vsi stebri oziroma razvojne prioritete, še zlasti pa prvi in drugi steber Lizbonske strategije ter prva in druga razvojna prioriteta Strategije razvoja Slovenije.

Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010

Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 je bila sprejeta v Državnem zboru RS v decembru 2005. Poglavitne naloge in usmeritve, ki so opredeljene v Resoluciji, izhajajo iz Strategije razvoja Slovenije. Čeprav se Slovenija po izdatkih za raziskave in razvoj uvršča v sredino držav EU, pa Slovenija po znanstveni in tehnološki produktivnosti zaostaja za povprečjem EU, poleg tega je Slovenija premalo uspešna pri učinkovitosti izrabe sredstev, definiranju prioritet in uporabi rezultatov RR dejavnosti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj.

Naloge RR politike, ki jih opredeljuje Resolucija, so, da določi, na katerih področjih bo spodbujala aktivnosti raziskav in razvoja, s pomočjo kakšnih mehanizmov in na kakšen način bo zagotavljala kakovostno delo in vpliv na okolje oz. koristnost in podporo pri razvoju gospodarstva.

Na podlagi nekaterih analiz (ena izmed takih je Analiza ključnih tehnologij in možnosti razvoja tehnoloških mrež v Sloveniji, 2003) so bila opredeljena področja, ki so za Slovenijo še posebej perspektivna:

• informacijske in komunikacijske tehnologije;
• napredni (novi) sintetični kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije;
• kompleksni sistemi in inovativne tehnologije;
• tehnologije za trajnostno gospodarstvo;
• zdravje in znanost o življenju.

Poleg tega so prednostna tudi vsa druga področja, za katere obstaja izkazan interes gospodarstva, ki se izkazuje z njihovo vlogo v raziskovalnih projektih. Pomembnost raziskovalno razvojnega dela za domače gospodarstvo je v absorpcijski moči in v razvojnem potencialu obstoječih in novih podjetij. Med tehnologijami, ki so v svetu identificirane kot ''megatrendi'' oz. tudi tki. vodeči trgi, je potrebno analizirati, katere specifične ožje tehnologije in dejavnosti izmed njih so perspektivne za Slovenijo (tržne niše). Eden izmed načinov identifikacije teh ožjih tehnoloških področij je tehnološko predvidevanje oz. technology foresight. V okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) ''Konkurenčnost Slovenije  2006-2013'' je nosilec in izvajalec naloge s področja tehnološkega predvidevanja in oblikovanja slovenskih razvojnih prednosti Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Resolucija opredeljuje oblikovanje skupnih strateških panožnih skupin, storitvenega sektorja in javnih raziskovalnih institucij za pripravo dolgoročnih usmeritev in strateških raziskovalnih programov za tehnološke platforme.

Resolucija tudi predvideva, da se pri Svetu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (SZT) vzpostavijo telesa, kjer se srečujejo poslovni sektor, raziskovalci in država ter kjer se določijo prednostne teme znotraj posameznih področij. Podlage za taka telesa lahko izhajajo iz tehnoloških platform, grozdov, mrež odličnosti, v okviru katerih se lahko izvajajo projekti tehnološkega predvidevanja.

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) najširše temelji na Strategiji razvoja Slovenije. Slovenija bo, na podlagi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, usmerila razpoložljiva sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR), drugih finančnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco države na podlagi kriterijev trajnostnega razvoja, kjer gre prvenstveno za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizične in človeške vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam ter varovanje okolja. Na ta način želi Slovenija doseči dolgoročno vizijo in cilje razvoja Slovenije.

OP RR med drugim opredeljuje, da je poleg povečevanja vlaganj v RR pomembno zagotoviti tudi večjo učinkovitost teh vlaganj, kar bo Slovenija med drugim dosegla s postopnim večanjem koncentracije proračunskih sredstev na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja. Prednostna področja raziskav in tehnološkega razvoja so opredeljena v Resoluciji o Nacionalnem raziskovalnem in razvojne programu za obdobje 2006-2010.

Poleg tega OP RR, v okviru spodbud tehnološkemu razvoju in inovacijam, opredeljuje kot prednostna tehnološka področja: energijo in okolje (pridobivanje, proizvodnja, shranjevanje, distribucija ter uporaba energije, še posebej z vidika obnovljivih ter alternativnih virov energije, energetske učinkovitosti in z vidika vpliva na okolje), vključno s področjem eko-inovacij, informacijsko komunikacijske tehnologije (strojna in programska oprema ter aplikacije, telekomunikacije, omrežja, interoperabilnost, varnost in zaščita) ter napredne nove materiale in nanotehnologije (keramika in kompoziti, polimeri, posebni fluidi, multimaterialni sistemi, materiali s posebnimi lastnostmi, folije in oslojevanja, nanotehnologije). Poleg naštetih se med pomembna tehnološka področja štejejo še biotehnologija, farmacija, procesne tehnologije, kemijske tehnologije, obdelovalne tehnologije, tehnologije na področju medicine, kompleksni sistemi, kibernetika, inovativne tehnologije vodenja procesov, električna oprema (brez IKT) ter na koncu še industrijsko oblikovanje in logistika kot posebna, horizontalna segmenta.

V okviru razvojne prioritete konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost se bo med drugim spodbujala učinkovitost prenosa različnih visoko strokovnih znanj v gospodarstvo. V okviru mehanizma spodbujanja prenosa znanja bosta uporabljena predvsem dva pristopa:

• projekti, katerih nosilci so podjetja in se izvajajo po horizontalnem načelu (gre predvsem za spodbujanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti v podjetjih);
• ključni strateški projekti, ki se izvajajo na podlagi jasno izraženega interesa gospodarstva, vendar katerih nosilci so javne institucije. V tem sklopu imajo ključno vlogo jasno opredeljena prednostna področja raziskav in tehnološkega razvoja. Te smernice bodo pomagale pri oblikovanju ciljnega usmerjanja vlaganj v raziskave in razvoj, kar bo še dodatno povečalo učinkovitost tako zasebnih kot javnih vlaganj.

Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji

Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji vključuje nabor 67 ukrepov za razvojni preboj za boljšo prihodnost Slovenije. Nabor ukrepov je pripravljen v skladu s petimi razvojnimi prioritetami Strategije razvoja Slovenije.

Z vidika izboljšanja konkurenčnega položaja podjetij in dvosmernega pretoka znanja so pomembni predvsem naslednji ukrepi:

·         Ukrep 10: Spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti podjetij,

·         Ukrep 29: Izboljšanje učinkovitosti uporabe znanja in inovativnosti,

·         Ukrep 30: Tehnološka agencija Slovenije – sprememba pravnega statusa,

·         Ukrep 31: Tehnološki in inovativni programi za rast gospodarstva,

·         Ukrep 32: Programi za prenos in dvig znanja v gospodarstvu,

·         Ukrep 33: Programi za spodbujanje prenosa svetovnih tehnologij v Slovenijo,

·         Ukrep 34: Programi za povezovanje gospodarstva z univerzami.