Osnovne informacije:

• OECD je elitni klub tridesetih gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikuje globalne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Skupina držav OECD z manj kot 1/5 svetovnega prebivalstva ustvari skoraj 3/5 svetovnega BDP.
• OECD je nastala leta 1961 iz svoje predhodnice Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC), ki je bila ustanovljena že leta 1948 za izvajanje Marshallovega načrta za povojno obnovo Evrope. Namen organizacije je širjenje politike, ki omogoča največjo možno gospodarsko rast, zaposlenost ter naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Organizacija si prizadeva tudi za razvoj gospodarstev v državah nečlanicah ter za pospeševanje svetovne trgovine.
•  Generalni sekretar OECD je od junija 2006 Angel Gurria.
• Redni letni proračun 2007 (Program 1): 340 mio EUR; financira se iz prispevkov članic.
• Zadnji širitvi: 1996 - Južna Koreja, Poljska, Madžarska in Češka; 2000 – Slovaška.

Delovanje OECD:

• Svet OECD je najvišje, odločujoče telo OECD. Sestavlja ga trideset predstavnikov držav članic OECD in predstavnik Evropske komisije. Odločitve Svet sprejema s soglasjem vseh članic. Svet se enkrat letno sestane tudi na ministrski ravni, praviloma junija, ko odloča o ključnih zadevah in prioritetah dela OECD. (Letošnji Svet OECD na ministrski ravni je napovedan za 4. n 5. junij 2008 in bo potekal pod naslovom »Outreach, Reforms & Economics of Climate Change«).
• Odbori in delovna telesa OECD, ki jih je skupaj več kot dvesto, so vsebinski nosilci posameznih področij, kot so okolje, kemikalije, zaposlovanje, obdavčenje, investicije, izobraževanje, znanost, finančni trgi... V odborih in delovnih telesih predstavniki držav članic (v nekaterih odborih lahko tudi nečlanic) na strokovni ravni izmenjujejo ideje, izkušnje, se med seboj primerjajo, pregledujejo ter ocenjujejo napredek na posameznih področjih in v posameznih državah. Sestajajo se nekajkrat letno.
• Na operativni ravni delo OECD vodi Sekretariat s sedežem v Parizu. Glavna naloga Sekretariata je usklajevanje dela odborov, za katere so odgovorni posamezni direktorati. Najpomembnejši med njimi je Direktorat za finance in podjetništvo (Directorate for Financial and Entarprise Affairs – DAF), ki je nosilec petih ključnih odborov OECD: Odbora za investicije, Odbora za finančne trge, Odbora za zavarovanje in zasebne pokojnine, Odbora za konkurenco, Odbora za upravljane gospodarskih družb ter Delovne skupine za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah.
• Glavna kontaktna točka in koordinator pristopnega procesa za Slovenijo je Služba Vlade RS za razvoj, na strani OECD pa Sekretariat OECD.

Pristopni program (Roadmap for the Accession to the OECD convention)

Pristopni program, ki ga je Svet OECD sprejel 30. novembra 2007 za pet držav pristopnic (poleg Slovenije še Estonijo, Izrael, Čile in Rusijo), definira vsebinske elemente vključitve (na primer: področja pregleda, zakonodaja,...) in opredeljuje proces. V okviru OECD je okoli 160 tako imenovanih pravnih instrumentov, ki jih bo morala Slovenija izvajati in, če bo potrebno, vnesti v zakonodajo.

OECD si pridržuje pravico, da lahko pristopni program med procesom po potrebi glede na okoliščine spreminja.

Pristopni program opredeljuje obveznosti Slovenije glede sprejema načel in zavez organizacije, ki jih opredeljuje Konvencija OECD. Članske obveznosti obsegajo tudi sprejem veljavnih aktov OECD.

• Slovenija mora obvezno sprejeti: finančna pravila in določbe, kadrovska pravila, pravila povezana s postopki.
• Ostale akte, pravila, priporočila pa lahko sprejme, zavrne, sprejme z zadržkom, zaprosi za prehodno obdobje – vendar vse to vpliva na proces priključevanja, zavrnitev ali zaprosilo za prehodno obdobje zahtevata ustrezno utemeljitev in lahko podaljša pristopni proces.

Članstvo v OECD

Pogoji in kriteriji za članstvo v OECD

Predpogoj za povabilo je izpolnjevanje treh osnovnih kriterijev: odprto gospodarstvo, demokratični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic. Osnovni kriteriji za članstvo so opredeljeni v Strategiji za širitev in odprtost OECD in opredeljujejo, da mora biti država: enako misleča (like-minded), pomemben igralec (significant player), omogočati vzajemne koristi (mutual beneft) in imeti globalni pomen (global considerations).

Oblike udeležbe v telesih OECD za države, ki še niso polnopravne članice:

·         Ad hoc udeleženka

Predstavnik države sodeluje priložnostno na enem ali več srečanj; pričakuje se, da sodeluje v razpravi; udeležba nima finančnih posledic.

·         Opazovalka

Predstavnik države redno sodeluje na srečanjih; pričakuje se, da aktivno sodeluje tudi pri delu delovnega telesa ter izmenjuje informacije. Navadno povabilo velja za dobo dveh let, za čas mandata odbora ali za čas trajanja določenega programa; ta oblika članstva se lahko podaljšuje ravno tako za dobo dveh let; član opazovalec plačuje članarino za organizacijske stroške.

·         Polnopravna udeleženka

Navadno pripada tistim državam nečlanicam, ki izpolnjujejo določene pogoje znotraj relevantnih disciplin OECD. Država nečlanica se lahko pridruži določenemu odboru kot polnopravna udeleženka in ima pri tem povsem enake obveznosti in pravice kot polnopravne članice OECD, tudi finančne. Edina razlika je, da nima predstavnika v Svetu OECD, ta je namreč rezerviran le za polnopravne članice OECD, na njem pa se odloča o institucionalnih vprašanjih.

Seznam tridesetih držav članic OECD:

Avstralija, Avstrija, Belgija,  Češka Republika, Danska, Finska, Francija, Grčija,  Islandija, Irska, Italija, Japonska, Kanada, Koreja, Luksemburg,  Madžarska, Mehika, Nemčija,  Nizozemska, Nova Zelandija,  Norveška, Poljska, Portugalska, Republika Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike.

Kronologija dogodkov v procesu pristopanja Slovenije v OECD

• Marec, 1996: Slovenija zaprosi za članstvo v OECD;
• September, 2006: OECD prične postopek identificiranja potencialnih kandidatk za članstvo (Ministrstvo za zunanje zadeve je pripravilo utemeljitve o izpolnjevanju vstopnih kriterijev ter s pomočjo diplomatske mreže in sodelovanja drugih ministrstev ter predsednika vlade uspelo doseči uvrstitev Slovenije v skupino petih kandidatk, ki so povabljene v OECD);
• 16. maj, 2007: Slovenija je na Ministrskem svetu OECD dobila povabilo za pogajanja o članstvu. Hkrati so povabilo prejele še Rusija, Estonija, Čile in Izrael;
• 30. avgust, 2007: Vlada RS je imenovala razvojnega ministra dr. Žiga Turka za nacionalnega koordinatorja in glavnega pogajalca v pristopnih pogajanjih za vstop Slovenije v OECD;
• 30. november, 2007: Svet OECD je sprejel pristopni program »Accession Roadmap«, ki podrobneje definira vsebinske elemente vključitve in proces priključevanja RS v OECD;
• 17. december, 2007: srečanje predsednika Vlade RS Janeza Janše z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio, Pariz;
• 19. december, 2007: srečanje glavnega pogajalca dr. Žiga Turka z namestnico GS OECD, odgovorno za širitev, Thelmo Askey, Pariz;
• 20. december, 2007: imenovanje medresorske delovne skupine za vstop RS v  OECD;
• 4.-5. februar, 2008: obisk delegacije OECD pod vodstvom Thelme Askey v Ljubljani. Spremljajo jo sodelavci za pravne zadeve, za okolje, za finance in podjetništvo, za davčno politiko in administracijo - začetek tehničnega dela pristopnega procesa
• 10. julija 2008: Izhodiščni memorandum sprejet na redni seji Vlade RS

• junija, 2008: Slovenija je pri OECD dobila svojo spletno predstavitev: www.oecd.org/slovenia

 Naslednji formalni koraki:

• Pogajanja na posameznih odborih (predvidoma jeseni 2008)
• Polnopravno članstvo