17.7.2008, Cerknica - Danes je minister za razvoj dr. Žiga Turk obiskal podjetje Brest v Cerknici, kjer se je po ogledu tovarne srečal tudi s člani Sveta za les in predstavniki lokalnih oblasti. Pogovarjali so se o revitalizaciji lesno predelovalne panoge ter poudarili pomen celotnega življenjskega cikla lesa, od gozda do izdelka, za trajnostni razvoj države.
Brest v Cerknici je eno izmed preredkih uspešnih podjetij v Sloveniji na področju predelovanja lesa, ter je kot takšno zgled za lesno predelovalno panogo. Učinkovito kombinira tehnološke zmogljivosti s skrbjo za okolje. S sodelovanje v Svetu za les tudi Brest pomembno prispeva k razmišljanjem o razvoju na področju lesa. Ob obisku se je razvojni minister dr. Žiga Turk s sogovorniki pogovarjal predvsem o pomenu lesa v boju s podnebnimi spremembami. Turk: "Posebej v luči boja s podnebnimi spremembami je les pomemben zato, ker se nove poslovne priložnosti odpirajo tako na področju energetske in snovne učinkovitosti lesa kot materiala v gradbeništvu in predelovalnih panogah, hkrati pa tudi na področju izkoristka nekvalitetne lesne biomase za energijo. Ogljik, shranjen v izdelkih iz lesa, je namreč trajen ponor CO2."
Sogovorniki so se strinjali, da je v prizadevanjih za zmanjšanje porabe fosilnih goriv in vsesplošnem zmanjšanju potrošnje energije potreben prehod na energetsko nepotratne materiale in alternativne vire energije. Minister Turk je poudaril: »S prehodom na biomaso za proizvodnjo toplote, elektrike in morda tudi hladu bi zmanjšali tudi energetsko odvisnost Slovenije.«
Predstavniki Bresta so pojasnili, da je okrog 60 % Slovenije pokrite z gozdom, kar predstavlja 300 milijonov kubičnih metrov zaloge lesa. Letni prirast znaša 7,5 milijona, posekamo pa le slabo polovico, okrog 3 milijone kubičnih metrov lesa. Sogovorniki se zavzemajo, da bi z lesom morali gospodariti na nov način in les opredeliti kot strateško surovino za izdelke. »Vse programe, vključno s spodbudami iz javnih sredstev, je treba usmeriti k cilju vzpostavitve verige predelave lesa na najbolj optimalen in najbolj učinkovit način!« so poudarili člani sveta za les. Minister je opozoril tudi na dejstvo, da je gozd samo pri pogoju trajnostne rabe lahko dolgoročno eden glavnih akterjev v boju proti podnebnim spremembam: »Gozd je optimalen ponor CO2, če se ga seka v fazi, ko drevesa zaključijo obdobje največje rasti.«
Lesno predelovalna panoga ima tudi velike zaposlitvene potenciale in to prav v regijah, kjer razvoj zastaja. Lahko je tudi okolju prijazna. »Taka industrija zmanjšuje dnevne migracije v industrijske centre, omogoča trajnostni razvoj območij oz. razvoj podeželja, gozdarske in industrijske lesne odpadke pa bi uporabili kot biomaso za preskrbo podjetij in regij s toploto in elektriko,« je še poudaril minister Turk, obisk pa je sklenil z mislijo: »Les je Slovenskemu kmetu vedno pomenil pomemben dodaten vir zaslužka. Zgodovinsko, kulturno in čustveno smo povezani z gozdovi. Les je naš skriti razvojni in energetski adut.«
Minister se je v drugem delu obiska srečal s člani Sveta za les in predstavniki okoliških občin, županoma občine Pivka in Bloke ter podžupanoma občin Cerknica in Loška Dolina. Člani Sveta za les so ministru in predstavnikom lokalnih oblasti predstavili Memorandum o umni rabi lesa. Les je namreč edina obnovljiva surovina, ki jo imamo v Sloveniji sorazmerno v izobilju, zato bi morali les opredeliti kot strateško surovino ter predelavo lesa opredeliti kot pomembno panogo, ki bo maksimalno izkoristila prirastek, ki nam ga nudi umno gospodarjenje z gozdom. Potrebno bi bilo tudi tehnološko razviti lesno predelovalno dejavnost in lesno surovino doma predelati v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo ter pri tem odpraviti negativne pojave sive ekonomije. Minister Turk je poudaril: "Nedopustno je, da izvažamo hlodovino. Morali bi tudi razviti celotno verigo od pridobivanja, predelave, uporabe, reciklaže do končne izrabe lesa, ter opredeliti pristojnost vlade tako, da bodo vzvodi za podporo celotne verige ustrezno vodeni.«
Minister je pozdravil prizadevanja Sveta za les, saj želijo z memorandumom ne le obvestiti javnost, temveč v širši javnosti vzpostaviti konsenz o izvedbi nujnih ukrepov za prilagajanje slovenskega gospodarstva novim razmeram konkurenčnosti, ki jih pogojujejo podnebne spremembe.
OBSTOJEČI MEDNARODNI IN DOMAČI STRATEŠKI DOKUMENTI
- Resolucija o nacionalnem gozdne programu,
- EU gozdarska strategija,
- Akcijski načrt EU za gozdove,
- Strateški raziskovalni program SGLTP,
- Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj,
- Strategiji razvoja Slovenije,
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
