19. februar, 2008, Ljubljana - Minister za razvoj dr. Žiga Turk je danes sprejel predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije. Na srečanju so obravnavali predloge gospodarstva na področju tehnološke razvojne politike Slovenije z namenom poglobitve sodelovanja med Službo Vlade RS za razvoj in Gospodarsko zbornico Slovenije kot predstavnikom gospodarstva. Govorili so tudi o potrebi po partnerstvu med vlado in gospodarstvom pri ukrepanju v zvezi s podnebnimi spremembami.

 

Današnjega srečanja sta se udeležila generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič in izvršna direktorica za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Ministru dr. Turku sta predstavila predloge gospodarstva na področju razvojne tehnološke politike Slovenije.

 

Mag. Samo Hribar Milič je uvodoma poudaril, da slovenska podjetja konkurirajo na trgu s podjetji, ki delujejo v bistveno bolj stimulativnih razvojnih okoljih in z bolj razvojno klimo. Zato so v gospodarstvu prepričani, da cilji Lizbonske strategije, preseči raven EU, s prehodom v družbo znanja, za Slovenijo niso izvedljivi brez bistveno večjih vlaganj v znanje in razvoj. Cilj doseči in preseči evropske plače ter ohraniti dosedanjo blaginjo ni dosegljiv brez vsaj podvojitve produktivnosti. Gospodarstvo je prepričano, da Slovenija potrebuje novo, horizontalno, usmerjeno državno tehnološko politiko in vzpostavitev organizacije za njeno učinkovito izvajanje. »Le s tem bomo lahko učinkovito vlagali vsaj 3% BDP v raziskave in razvoj, s poudarkom na naložbe v gospodarstvu. Ni razloga, da to ne bi bil skupen cilj vseh razvojnih partnerjev,« je povedal Hribar Milič.

 

Alenka Avberšek je povzela predloge sedmih potez, ki jih za tehnološki preboj predlaga GZS, zlasti pa nujnost, da bo celovita tehnološka razvojna politika ena prioritetnih politik države, organizirana horizontalno na nivoju Vlade RS, zavezujoča za vse različne resorje, ministrstva. Pomen centralnega vodenja le-te ji daje tudi Svet za znanost in tehnologijo, ki ga vodi predsednik vlade. Izpostavila je nujnost, da instrumenti razvojne politike sledijo ciljem in spodbudijo vezavo javnega financiranja RR na načrtovana vlaganja gospodarstva, na sodelovanje med podjetji ter raziskovalnimi institucijami v oblikah grozdov, mrež ali partnerstev, ki bodo kar najbolj stimulirali sodelovanje znanosti in gospodarstva ter hitro uporabo rezultatov raziskovalne dejavnosti. Gospodarstvo pričakuje, da bo vsaj 60% javnih sredstev za raziskave in razvoj usmerjenih v podporo in stimuliranje vlaganj gospodarstva in da bo sprejeta odločitev o prednostnih tehnoloških področjih, v katera bi vložili 30% vseh javnih sredstev za RR. »Nujno se je odpreti v svet, razviti mednarodno konkurenčne in povezane kompetenčne centre, s katerimi bomo prepoznani kot nosilec vrhunskega znanja na določenih segmentih. To je tudi pot med evropske razvoje iniciative,« je poudarila Avberškova.

 

Nato je minister dr. Turk ugotovil, da se v Sloveniji očitno vzpostavlja vse boljše soglasje na tem področju. Prvih pet potez iz tega seznama je namreč že vključenih med naloge Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupin. Član Sveta za konkurenčnost je tudi predstavnik GZS, prav tako pa v njegovih razvojnih skupinah sodelujejo številni strokovnjaki iz članic GZS. Nekaj drugih potez se deloma udejanja v Centrih odličnosti, medtem ko se aktivnosti glede sodelovanja v projektu FAIR že izvajajo v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Vsekakor pa je veliko možnosti, da se delo na teh točkah še izboljša in okrepi.

Sogovorniki so se strinjali, da je Svet za konkurenčnost, ki je bil januarja ustanovljen na vladi na pobudo Službe za razvoj, že korak v pravo smer. Dr. Turk in mag. Hribar Milič z zanimanjem pričakujeta prve vmesne rezultate razvojnih skupin, ki bodo predstavljeni 9. septembra 2008.  

 

Minister dr. Turk je pri sodelovanju kot ključno izpostavil skupno delo podjetij in institucij znanja, pri čemer je bolj pomembno financiranje projektov in ne le delovanje grozdov ali tehnoloških platform kot takšnih, ki jih je zelo veliko in se njihovo delovanje tudi podvaja. »Niso pomembne oblike sodelovanja, pomembno je, da je to sodelovanje iz avtentičnega poslovnega interesa in da rodi rezultate, ki preživijo projekt,« je povedal minister Turk. »Različne oblike mreženja so omogočile kontakte in povezave, zdaj je treba to nadgraditi s čim več konkretnimi projekti,« je še dodal.

Dr. Turk je poudaril, da bodo pečat bodočemu razvoju še naprej dajale informacijske in komunikacijske tehnologije ter da se podnebne spremembe uveljavljajo kot ključna gospodarska in politična tema. Dr. Turk je predstavil tudi nizozemski zgled sodelovanja gospodarstva in vlade na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Minister dr. Turk je povedal: »Na problematiko podnebnih sprememb lahko države odgovorijo samo v tesnem partnerstvu z gospodarstvom.« Sogovorniki so se strinjali, da so podnebne spremembe pomembna točka, kjer je potrebno sodelovanje med državo in gospodarstvom, ter se dogovorili, da bosta Služba za razvoj in Gospodarska zbornica Slovenije oblikovali delovno skupino, ki bo pripravila dogovor o sodelovanju med vlado in zbornicami. Namen tega dogovora je, da v partnerstvu poiščemo rešitve, ki gospodarstvu dajejo predvidljive razmere za gospodarjenje in možnost, da podnebne spremembe izkoristi kot razvojno priložnosti ter minimizira morebitne grožnje in škodo, ki jih spremembe podnebja in politik potencialno lahko prinesejo. 

Čeprav je bil sestanek posvečen predvsem tehnološkemu preboju Slovenije je minister dr. Turk opozoril še na pomen kreativnih industrij in pozval GZS, da organizira in poveže podjetja, društva in posameznike, ki se ukvarjajo z oblikovanjem, arhitekturo, trženjem, mediji in drugimi oblikami ustvarjanja, ker tudi to, poleg tehnologije, postaja pomemben vzvod razvoja.

 

 

Dodatne informacije:

 

Eldina Knez, MBA

Predstavnica za odnose z javnostmi

Služba Vlade RS za razvoj/

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija

T: +386 1 4781 192

M: +386 51 676 433

E: eldina.knez@gov.si

 

 

mag. Tajda Pelicon

Vodja za strateško komuniciranje

Gospodarska zbornica Slovenije

Dimičeva 13, 1504 Ljubljana

T: +386 1 5898 136

M: +386 41 397 194

E: tajda.pelicon@gzs.si